Predzadnji teden pouka bo poseben. Potekal bo podobno, kot poteka na montessori šolah, seveda pa bo tudi nekaj razlik, saj mi uporabljamo delovne zvezke …
In katere so osnovne značilnosti montessori pristopa?
1. V učilnici je pripravljeno okolje in sicer tako, da zadovoljuje glavne otrokove značilnosti glede na njegov razvoj: radovednost in kreativnost, domišljijo, abstraktno mišljenje, logiko, razum, socialne spretnosti, občutek za pravičnost in poštenost. Otrok lahko razvije močan občutek lastne individualnosti, obenem pa dela za skupnost in s tem razvija odgovornost do sebe, drugih in širše družbe. Na pogled je učilnica lepa in privlačna, v njej vlada red in struktura.
2. Na policah v nizkih omarah, ki so urejene po področjih – jezik, matematika, naravoslovje … so materiali, s katerimi otroci delajo. Ti materiali imajo točno določen cilj, pomembno pa je tudi zaporedje njihove uporabe. Zasnovani so tako, da nudijo izziv, so enostavni in vabljivi. Z njimi rokujejo previdno, na točno določen način, po uporabi pa jih za seboj pospravijo na mesto, kjer so jih dobili. Materiali imajo kontrolo napake.
3. Učenci so v okolju aktivni udeleženci, saj svobodno izbirajo svoje delo in delajo v svojem ritmu. Lahko izbirajo s kom bodo delali, kaj bodo delali in kje bodo delali. Največkrat delajo v parih, nekateri pa tudi individualno ali v manjših skupinah za mizami ali na tleh na preprogah. Učitelj jih pri delu usmerja.
4. Predstavitev novih vsebin poteka v manjših skupinah, v katerih je 4-6 otrok. Ti otroci so z določenim razumevanjem in interesi na isti ravni pripravljeni na nov izziv. Kdaj bo kakšna predstavitev potekala, je napisano na tabli. Učitelj lahko določi, kdo naj pride na določeno predstavitev, nekatere predstavitve pa učenec lahko izbere tudi prosto, če želi.
5. Enkrat na teden imamo krog, po potrebi pa lahko tudi večkrat. Ponavadi ga skliče učitelj, ko se z vsemi otroki želi o čem pogovoriti ali jim kaj sporočiti. V krogu vsak pove svoje mnenje in tako pripomore k skupnosti. Učenci se tako učijo poslušanja, izražanja svojega mnenja, usklajevanja nesoglasij in grajenja skupnosti. Cilj kroga je, da skupaj pridemo do določenih sklepov in oblikovanja pravil.

(Skupno 314 obiskov, današnjih obiskov 1)