Nadarjeni učenci

ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV IN DELO Z NJIMI

Da bi v času osnovnega šolanja prepoznali vse, ki so nadarjeni, in jim ponudili možnosti za čim boljši in čim bolj raznolik razvoj njihovih sposobnosti, je potrebno čim zgodnejše sistematično odkrivanje in delo z nadarjenimi.

Opredelitev nadarjenosti

O nadarjenosti ni splošno sprejete definicije, ker nadarjeni niso homogena skupina, ampak se nadarjenost kaže v različnih oblikah in obsegih. Ena najbolj sprejetih definicij nadarjenosti opredeljuje nadarjene tiste otroke ali mladostnike, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na: intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju.

ZNAČILNOSTI NADARJENIH OTROK

Nadarjeni učenci imajo nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Nanašajo se na različna področja:

miselno-spoznavno področje (razvito divergentno mišljenje, razvito logično mišljenje, nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin, smisel za humor),

učno-storilnostno področje (široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnost pri umetniških dejavnostih, motorična spretnost in vzdržljivost),

motivacija (visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost pri reševanju nalog, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih) in

socialno-čustveno področje (nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost in samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo, empatičnost).

Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je učenec nadarjen.

ODKRIVANJE NADARJENIH

Odkrivanje nadarjenih učencev poteka v več fazah:

1. Evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni, poteka v prvem triletju OŠ ter tudi kasneje, če so bili učenci prej morda spregledani. Izvede se na podlagi različnih meril, kot npr. učni uspeh, dosežki učenca pri različnih dejavnostih, rezultati tekmovanj, mnenje učitelja (ki ga le-ta oblikuje na osnovi opazovanja znakov nadarjenosti, ki jih učenci pokažejo med rednim vzgojno-izobraževalnim procesom) in mnenje svetovalne službe.

Evidentirani učenci, kamor spadajo vsi, ki izpolnjujejo vsaj eno od meril, se po seznanitvi in pridobitvi mnenja staršev vključijo v proces identifikacije.

2. Faza identifikacije poteka v začetku druge triade (4. razred) oz. v višjih razredih (glede na čas evidentiranja) s pomočjo različnih pripomočkov, in sicer s pomočjo posebne ocenjevalne lestvice za učitelje, s pomočjo ustreznega testa ustvarjalnosti in testa sposobnosti. Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki vsaj pri enem od kriterijev dosegajo nadpovprečen rezultat. Ugotovitev, da je učenec nadarjen, se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora.

3. Seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnička v procesu odkrivanja nadarjenih otrok. Starše nadarjenega učenca se seznani z ugotovitvijo ter pridobi njihovo mnenje o videnju otrokove nadarjenosti.

DELO Z NADARJENIMI UČENCI

V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih). Kasneje se delo razširi tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije, v okviru dni dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti, dodatnem pouku, pri pripravi na tekmovanja, v okviru izbirnih predmetov.

Za nadarjene učence se pripravi individualizirani program dela, pri načrtovanju le-tega aktivno sodelujejo tudi učenec in njegovi starši ter po potrebi tudi zunanji sodelavci. V programu se opredelijo cilji ter oblike in metode dela z nadarjenim učencem.

Poleg pravočasnega odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci pa je potrebno tudi kontinuirano spremljanje njihovega dela in napredka.

Ob koncu šolskega leta se opravi analiza izvajanja programov, evalvacija uresničevanja koncepta ter dopolnjevanje in načrtovanje novih programov dela z nadarjenimi učenci.