Zaradi epidemioloških – izrednih – razmer, je bil prvotno za poletje 2020 načrtovani seminar izveden julija 2022.

Udeležila sem se tečaja Classroom Management Solutions for Teachers: New Methodologies, Effective Motivation, Cooperation and Evaluation Strategies. Potekal je od 11. do 16. julija v Barceloni, izvajalec Europass teacher academy.

V skupini je bilo 16 udeleženk iz različnih držav, tudi različnih profilov, nekatere od njih prav tako po dveh letih protikoronskih ukrepov – iz Madžarske, Nemčije, Portugalske, Litve, Bolgarije in Slovenije (jaz).

Širok naslov je stalen izziv pedagoškemu delavcu, izpopolnjevanje na tem ali teh področjih pa nujno. Tudi učitelj z dolgoletno pedagoško prakso v različnih stopnjah izobraževalnega procesa, je vesel poživitve in novih spoznanj. Dodana vrednost seminarja je bila voditeljica Marina Moreno Herranz, psihologinja, ki je bogate izkušnje spreminjajoče se realnosti na področju izobraževanja in poučevanja profesionalno povezala z mikrokozmosi posameznih udeleženk, jezikov, področja poučevanja … predvsem pa izhajala iz potreb učitelja, poučevanja, osredotočenega na učenca in pomena t.i. štirih c-jev: communication, collaboration, critical thinking, creativity – komunikacija, sodelovanje, kritično mišljenje in ustvarjalnost.

  • Prvi dan je bil namenjen spoznavanju in predstavitvam udeleženk in šol. Kolegice so predstavile različne šole – od poučevanja DSP (Madžarska), do naravoslovnih predmetov na zasebni univerzi (Portugalska), srednji umetniški šoli (Portugalska), srednji šoli (Litva) itd. Predstavila sem OŠ Brinje Grosuplje, našo občino in državo, pa tudi svoje izkušnje (primer motivacije v razredu) in pričakovanja. Voditeljica nas je spretno vodila in spodbujala, predvsem pa ozavestila naše lastno kritično razmišljanje ob predstavitvah, samoevalvacijo in refleksijo o povedanem: kako sem zadovoljna s predstavljenim, kaj lahko še izboljšam? In zakaj? Učitelj mora vse bolj postajati ‘facilitator’, usmerjevalec, tisti, ki vodi, opolnomoči – in ne nekdo, ki daje odgovore. Učenci ne prejemajo več informacij ali predavanj, pač pa so sami v centru izobraževalnega procesa – zato sprejmejo odgovornosti, sledijo ‘pogodbi’, ki jo učni proces zahteva, iščejo poti in ne odgovorov.  Če želim kot učiteljica to dosegati (ne doseči), potrebujem oporo in stalno zavedanje, da: gre za avtentično učenje, za ustvarjanje skupnosti, za deljenje in sodelovanje, obenem pa skrbim zase – za svojo dobrobit in dobro počutje, vzpodbujam učence, njihovo razmišljanje izven okvirjev –  a postavljam meje, se zavedam, da gre za odnos (in učenje – poučevanje je odnos), ki ga želim graditi, izboljševati, zato sem pripravljena sprejemati pomoč, poznati prednosti medpredmetnega poučevanja, širiti znanje, sprejemati IKT itd.
  • Seveda je veliko ovir – vedno so. Zanimiv se mi je zdel izraz ‘imposter syndrome’ – sindrom predhodnika, ki ga želim posnemati, biti enako dober, kot tisti pred menoj – kar spravlja v stisko, v nedoseganje, v frustracijo. In iz sveta menedžmenta KIP = key performance indicator.  Pojem, ki zaobjame poslovni cilj, doseganje le-tega tako kvalitativno kot kvantitativno, in ki v izobraževalnem svetu znata ovirati kreativnost, kritično mišljenje, sodelovanje in komunikacijo.V nadaljnjih srečanjih smo iskali načine kreativnosti – povezala sem se s kolegicami s Portugalske, ki so me pritegnile kot profesorice na umetniški šoli, ki poučujejo dramo, igro, branje ipd. S sodelovanjem smo izdelale zanimiv primer spodbujanja ustvarjalnosti ob npr. uvajanju literarnega dela (morda Romeo in Julija). Voditeljica nas je spodbudila k ustvarjanju z materiali in predvsem ‘brainstormingu’ in zanimiva spodbuda mladenke na balkonu, mladeniča na motorju in ‘vsiljivca’ je spodbudila kolegice k ustvarjalnem razmišljanju. Izrednega pomena imajo podobne predstavitvene tehnike tudi za naše učence.  s Portugalske, ki so me pritegnile, ker poučujejo

Ob sodelovalnem delu, nas je voditeljica vedno znova vračala k temeljnemu vedenju in zavedanju – učitelj poskrbi zase (s pomočjo zgoraj omenjenih štirih c-jev), da ne izgori, da ne daje in daje, a premalo prejema, da se ne ujame v krogu frustracije – več kot dam, večje je povpraševanje po dajanju.

Zelo učinkovita je bila izkušnja s pomočjo DIXIT kartic – s tekstovnim delom v španščini, ki ga udeleženke nismo razumele. Zelo priporočljive za npr. razvijanje govornih spretnosti – preprosto izhodišče, ki od bolj jezikovno veščih udeleženk lahko pričakuje več, od vsakega pa vsaj nekaj – spodbujanje k reakciji, uporabljanju mimike, gestikuliranju – ki so dobrodošla pomoč pri komunikativno manj spretnih učencih. Sama menim, da je ta metoda izredno primerna tudi za povezovanje med člani kolektiva.

Tako smo v četrtek samostojno delali na štirih c-jih. Izbrala sem c -collaboration – sodelovanja in ga prikazala na modelu lego kock. S septembrom bo trenutno prazna učilnica ‘zapolnjena’ z novimi, zelo različnimi obrazi in srci. Kot vedno bom želela pritegniti vse k delu in sodelovanju, a kot vedno, bo tudi zdaj nekaj posameznikov, ki se v skupini ne znajdejo. Ostajajo rumene kocke izven skupine:

Četrtkovo popoldne smo udeleženke z voditeljico delno preživele v narodnem muzeju – kot priložnost za iskanje spodbud, motivov. Učitelj jih najde kjerkoli. Nekaj fotografij sem izbrala in jih vključila v svojo predstavitev sodelovanja – v želji približati ‘rumene’ k skupini: morda ob fotografiji, zadošča že gesta ali šepet, morda žvižg ali risbica učenca, ki se sicer težko vključi v skupino:

S tem se približa skupini. A želim več – da prav te rumene kockice postanejo vezni člen med skupinami v razredu – z zaigrano ali zapeto besedo, s šepetom, ki ga posredujejo sosednji skupini:

Za dosego tega, upoštevam navodila Marine – po majhnih korakih, majhnih ‘dozah’, s pomočjo S.M.A.R.T metode:

S -specificM -measurableA – achievableR -relevantT -timebound
sodelovanje v skupini – tistih, ki so sicer odmaknjeni, tihi.Z mentimetrom – izberem le tri  štiri učence in ugotavljam napredek.Mora biti motivacijsko, zato delam z DIXIT slikami ali slikami iz muzej, narave, šole – ob primerni temiJe v učnem načrtu.Do konca 1. polletja – prevejam oktobra in decemra.

Povzetek: izjemen seminar, zlasti na račun voditeljice, njene izobrazbe in izkušenj. Celostna izkušnja za učitelja je že sam seminar v drugi državi, pristno srečanja z drugo kulturo, sodelovanje s kolegi iz Evrope, izmenjava izkušenj, priložnost deliti in sprejemati.

Zato je udeležba na seminarju – tudi julija, tudi v vročinskem valu – vredna časa in energije učitelja, ki želi svojim učencem dati veliko in več – in skrbeti za ravnotežje v svojem poklicnem in zasebnem življenju.

Zapisala: Maja Marija Zajc Kalar

(Skupno 120 obiskov, današnjih obiskov 1)