Danes, 4. 2. 2022, smo na naši šoli obeležili slovenski kulturni praznik, ki se imenuje tudi Prešernov dan. Vemo, da je pesnik, po katerem je praznik poimenovan, slovensko književnost dvignil na raven drugih evropskih narodov, in sicer tako, da je spesnil številne sonete, gazele in druge pesniške oblike, ki jih v slovenski književnosti do tedaj ni bilo. Ob raznolikem gradivu smo se spomnili že znanega, izvedeli pa tudi marsikakšno zanimivost, ki je do sedaj še nismo poznali. Ste vedeli, da je Prešeren svoj dom zapustil že pri rosnih sedmih letih? Težko si predstavljamo, da bi morali kaj takega doživeti sami. Kljub pomanjkanju se je Prešeren šolal in se pri tem zelo izkazal. Dekan ribniške šole, v kateri je bil Prešeren vpisan v zlato knjigo odličnjakov, je učenca pohvalil tako: »Strašno zamerkljiv je France. Kar v šoli povem, on vse ve.« Prešeren je šolanje nadaljeval v Ljubljani in na Dunaju, kamor je odšel kar peš – še dobro, da nas učitelji na športni dan ne vodijo po Prešernovi poti na Dunaj. Smo pa vedno veseli, kadar za nas pripravijo kakšen kviz in tako je bilo tudi tokrat. Izkazali smo se v poznavanju življenja in pesmi našega velikega pesnika. Seveda nismo pozabili na slovensko himno, ki je v nas zbudila posebna občutja, med njimi hvaležnost, da živimo v svoji državi, da se lahko šolamo v slovenskem jeziku in da živimo v miru – da imamo vse tisto, kar si je že pred več kot 170 leti zamislil France Prešeren:

Žive naj vsi narodi,

ki hrepene dočakat dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak.

In za konec še dragocena misel našega sošolca: ni edinstvena le slovenska kultura, pač pa je taka prav vsaka.

(Skupno 152 obiskov, današnjih obiskov 1)