Ponedeljkovo jutro je bilo polno vznemirjenja, saj smo se na šoli Polica odpravljali na športni dan. V nahrbtnike smo si spravili šolsko malico, nadeli odsevne brezrokavnike in vzeli pot pod noge.

Čez dober kilometer nas je že čakalo presenečenje. Teodorjeva in Zojina mamica sta nam pripravili topel čaj in nas razveselili z bomboni. Energijo je pač treba dobiti za težek vzpon na Blečji Vrh!

Na razcepu gozdnih poti smo se podali Po poti dveh slapov. Gozdna stezica se je vila ob potočku. Šumenje vode je božalo naša ušesa. Premostiti smo morali nekaj brvi, ki so postavljene čez vodo. Vsi smo uspešno lovili ravnotežje, saj se nihče ni znašel v vodi, ki je segala le do gležnjev.

Še zadnji spust in že smo zaslišali močnejše bučanje vode. Slap! Blizu Police! Kako občudujoče!

Po krajšem postanku smo se odpravili nazaj proti šoli. Noge nas niso več hotele ubogati. Postajale so težke. Učiteljice so nas spodbujale in končno smo prišli nazaj v šolo.

Sledilo je umivanje rok in težko pričakovano kosilo.