V dneh od 18.4. – 20.4., je v Celovcu že 19. leto zapored potekala Inkluzija. Z učenci OŠPP smo v sredo, 19.4. odšli na srečanje z avstrijskimi učenci.

Najprej smo si privoščili okusno malico, saj smo po dolgi poti postali zelo lačni. Okrepčani, polni novih moči smo se odpravili po 441 stopnicah na razgled z vrha stolpa Pyramidenkogel. Nato smo se odpeljali k Vrbskemu jezeru, kjer smo si odpočili po napornih stopnicah in ob zvokih Anejeve harmonike zaplesali par ljudskih plesov. Mimoidočim je bilo igranje na harmoniko tako všeč, da se je v kovčku nabralo tudi nekaj evrov za sladoled. Tega smo si privoščili kasneje, po počitku na odeji in nekaj partijah šaha v parku.

Za vogalom smo našli najboljša igrala na svetu, če lahko sodimo po nasmejanih obrazih naših učencev in učiteljic. Tudi Minimundus smo si mimogrede precej dobro ogledali, nekateri so bili zlasti navdušeni nad parno lokomotivo, ki je sopihala med stavbami in nad žerjavom, ki je nakladal kontejner na ladjo.

Potem smo se ustavili na sladoledu poleg jezerca z vodometom, ter spotoma šteli račke, ki se nas niso bale. Eno od njih so otroci tudi pobožali.

Ker je bilo kljub napovedanemu muhastemu dnevu precej sončno, smo se odločili tudi za sprehod po mestu. Skozi okno smo opazovali Knežji kamen, ter se na trgu fotografirali pred kipom Marije Terezije. Ko smo iskali spominke, so otroci kmalu ugotovili, da so v Avstriji cene še višje kot pri nas.

Ob petih smo se z avstrijskimi učenci srečali v dvorani, kjer nas je najprej čakala večerja. Sledila je zabava ob zvokih glasbenika, ki je na klaviaturo igral res prijetne melodije. Naši otroci so bili na plesišču skoraj cel čas, tudi tisti fantje, ki – po njihovo – sploh ne marajo plesa. Pred odhodom so naša dekleta in fant nastopili s koreografijo Lučke, potem pa smo skupaj odplesali ljudski ples.

Ob zvokih diatonične harmonike smo vračali v Grosuplje. Res vsa pohvala našemu neutrudnemu harmonikarju Aneju. Celo šofer je priznal, da smo bili zelo prijetni sopotnikiJ

(Skupno 111 obiskov, današnjih obiskov 1)