Intervju z županom, dr. Petrom Verličem

V letošnjem šolskem letu smo se četrtošolci učili o poklicih in spoznavali domači kraj. Zelo smo si želeli obiskati gospoda župana in mu zastaviti nekaj vprašanj. V sredo, 21. junija 2017, nas je prijazno povabil v svoj urad. Tilen Javornik in Žak Tihelj iz 4. a sta se spremenila v novinarja in z gospodom županom opravila kratek intervju.

Ali je težko biti župan?

Ne, biti župan je čisto enostavno. Predvsem je to funkcija, na katero si izvoljen. Saj vesta, kako to izgleda, ali ne? Vsake štiri leta so volitve in tisti, ki kandidira, mora povedati, kaj dobrega bo naredil za občanke in občane in če je potem izvoljen, mora to uresničevati. Če si izvoljen, ne moreš reči, da ti je težko, ampak, da ti je lepo. Pa v taki lepi občini kot je naša, grosupeljska, je lepo biti župan, ker se veliko dogaja, ker imamo dobre šole, dobre učiteljice, dobre učenke, učence in smo veseli, če kaj naredimo. In zato je potem lepo biti župan. Seveda pa, kadar pridejo kakšne težave, ki zmeraj pridejo, in nam kaj ne gre čisto gladko, je pa tudi težko biti župan. Podobno je tudi doma, če se je treba nekaj naučiti, pa se ti ne da, takrat je težko biti učenec. Ampak tukaj na občinski upravi imam odlične sodelavke in sodelavce, s katerimi skupaj pregrizemo vse te orehe in potem je spet lepo biti župan.

Kako dolgo ste že župan?

Sedaj sem izvoljen drugi mandat, prvič sem bil izvoljen leta 2010. Torej sedaj teče že sedmo leto, kar sem župan. Prihodnje leto so zopet volitve.

Zakaj ste želeli postati župan?

V to občino sem se preselil pred dvajsetimi leti. V vasico Tlake, ki je v Šmarju, to je čisto na začetku občine. In ko sem se tja priženil, sem videl, da nimajo niti asfalta. Spraševal sem se, kako to: ni asfalta, ni kanalizacije, ni razsvetljave,… V Grosupljem sem opazoval promet –  koliko zastojev je bilo, pa nobenih krožišč. Kanalizacija iz čistilne naprave je tekla kar na Radensko polje. Spraševal sem, kdo lahko to uredi. Povedali so mi, da je to naloga župana. No, sem rekel, potem pa lahko mogoče jaz tukaj kaj pomagam urediti, premakniti. Tudi npr. šole na Polici dolgo časa ni bilo, sedaj  jo pa gradimo – eno lepo šolo, ki bo vaša mlajša sestrica. In zato sem rekel, da bom poskušal biti župan.

Kako izgleda vaš delovni dan?

Moj delovni dan je dolg kar 24 ur, ker ko si župan, ni tako, da prideš zjutraj v službo in greš potem domov, ampak to traja kar ves dan. Skozi ves dan moraš za kaj poskrbeti. Običajno je pa tako, da pridem zjutraj v pisarno, sem, v urad župana, v 4. nadstropju. Nasproti moje sobe je direktor občinske uprave. V naši hiši nas je namreč 30 sodelavk in sodelavcev, ki pomagajo uresničevati naše načrte; da lahko šolo zgradimo, da gradimo pločnike, da se očistijo ulice, da se pokosi trava. In v tej sobi se ponavadi usedemo skupaj ter pogledamo, kaj je treba tisti dan narediti. Moja sodelavka Jana poskrbi, da se vse to zapiše, da tega ne pozabimo, objavi stvari na internetni strani. Potem pa se zvrstijo razni sestanki, kakšni prijetni, kot je danes naš, včasih malo bolj sitni. Veliko je tudi različnih prireditev, ki jih pridemo pogledat. V vaši šoli Brinje ste zelo pridni, veliko delate. Vaša 20-letnica je bila zelo lepa prireditev, pa otvoritev gozdne učne poti, srečanje s predstavniki francoske šole, s katero sodelujete. Vedno sem vesel, kadar me povabite. Letos sem bil zelo vesel, ker se mi je prvič zgodilo, da ste me povabili na valeto. In prvič sem imel smolo, da nisem mogel priti. Tudi to se kdaj zgodi, da pride vmes kakšna nujna stvar in sem se moral opravičiti. Ampak drugo leto, če me boste povabili, zagotovo pridem.

Kaj delate v prostem času?

V prostem času imam prosti čas. Najraje sem kar doma, takole za hišo malo počivam, grem na kakšen sprehod, pa kdaj na morje skočim plavat. Sicer pa ne igram košarke in nogometa. Nisem tak športnik, kot sta vidva.

Ali lahko zgradite mestno kopališče?

Mestno kopališče… Vedno dobimo to vprašanje. Zdaj vidim, da je to res velika želja. Če bi imeli denar, bi ga zagotovo zgradili. Ker ga pa nimamo, bomo pa počakali, da se bo morda kdo od podjetnikov spomnil in zgradil kopališče. Jaz vedno povem, da je to velika želja. Včasih je tukaj že bilo kopališče – tam, kjer je sedaj Kongo. To vam verjetno mamice in očki povejo. Potem pa so iz kopališča naredili igralnico.

Bom povedal, da je to velika želja, mogoče se pa kdaj uresniči. Vi bi se kopali, ne? Bi bilo fino imeti kopališče zdaj, čez poletje, ali ne? (Prikimata.) Zaenkrat mi kot občina nimamo denarja, ker moramo prej poskrbeti za druge stvari. Imamo še eno lepo šolo na Tovarniški, kjer je treba zgraditi nove razrede in novo telovadnico. Mogoče pa bomo kje dobili kakšnega takega podjetnika ali pa bo kdo zadel jackpot in dobil veliko denarja. Hvala, ker mi vedno poveste, da si želite kopališče in bomo razmišljali v to smer.

Ali bi bilo možno, da bi bilo v času počitnic več brezplačnih dogodkov za otroke?

To sta me pa presenetila! Gotovo bi bilo možno. Bomo malo vprašali po šolah, kaj in kako imajo šole. Toda, tudi šole si morajo odpočiti med počitnicami. (Učiteljica Vesna prikima.) Kot vem, je nekaj aktivnosti. Si jih želita še več? Kaj bi si pa vidva želela? (Premišljujeta in skomigujeta z rameni.)

Seveda, oči in mami morata iti v službo, vi ste pa potem sami doma in ne veste, kaj bi počeli. Tri dni računalnika in ga imate vrh glave. Bomo malo vprašali naše tabornike in skavte ter kakšna društva, če bi se kaj takega dalo, pa bi mogoče lahko kaj pomagali. Vi bi se radi malo družili med seboj, ali ne? (Kimata.) Bomo malo pogledali, kaj bi se dalo narediti. Prav je, da sta prišla na obisk in povedala, da bi radi mestno kopališče in več brezplačnih aktivnosti. Sedaj, ko sta me to vprašala in jaz to vem, bom lahko vprašal naprej – tudi to je ena od nalog župana. Najlepše je kar takoj vedeti za željo. Spomnim se, ko so rekli, da bi radi imeli skejt park in smo ga naredili. Ga kaj uporabljate, ali bolj sameva? (Prikimata.)

Sedaj sta mi dala dobro idejo: Povabil bom vse gospe ravnateljice sem na obisk, pa bomo skupaj razmislili, kaj bi lahko naredili čez poletje. Mi je pa zelo všeč, da razmišljate, da poleti ne bi samo lenarili, ampak, da bi se tudi kaj pametnega dogajalo.

Gospodu županu se iskreno zahvaljujemo za čas, prijazen sprejem in pogovor in mu želimo še veliko dobrega ob uresničevanju načrtov, ki koristijo naši občini.