Pohod na Šmarno goro

Za nami je že prvi športni dan v 4. razredu. Imeli smo čudovito vreme, krasen razgled na Ljubljano in prijetno družbo, s pomočjo katere smo lažje premagali strm vzpon. Zvonček želja pod vrhom hriba je večkrat zazvonil. Upamo, da se vsaj nekatere naše skrite želje uresničijo.

Naši četrtošolci so pri pouku svoje doživetje tudi opisali. Pod fotografijami si lahko preberete najboljše opise.

V torek, 17. 9. 2019, smo imeli učenci 4. razreda športni dan. Z avtobusom smo se odpeljali do vznožja Šmarne gore.

Na avtobusu smo bili dobre volje, saj ni deževalo. Opazovali smo okolico in promet, ki je vrvel mimo nas. Polni vneme smo se zagnali v strmino. Ko smo prišli do zvona želja, smo bili že utrujeni. Kljub temu smo pozvonili in si nekaj zaželeli. Pot smo nadaljevali do vrha. Ko smo prispeli, smo bili utrujeni, vendar zadovoljni in veseli. Pojedli smo malico, nakupili sladkarije in spominke. Na razgledni ploščadi smo občudovali Ljubljano in se slikali. Učiteljica nam je povedala legendo o cerkvi na Šmarni gori.

Po strmi poti smo se odpravili do avtobusa. Utrujeni smo se pogovarjali o naši hoji na hrib. Vsi smo bili zadovoljni. Pot je hitro minila. Ko smo prispeli na šolsko parkirišče, so nekateri odšli v varstvo, nekateri pa smo imeli izbirne predmete. To mi je bilo res odveč, saj sem bila zelo utrujena.

Nina Krušič, 4. b

Učenci 4. razreda smo odšli v torek, 17. 9. 2019, na Šmarno goro. To je bil naš prvi športni dan.

Do vznožja Šmarne gore smo se peljali z avtobusom. Med vožnjo smo se pogovarjali in gledali skozi okna. Ko smo izstopili, smo v koloni začeli z vzponom. Imeli smo srečo z vremenom, saj je sijalo sonce. Hodil sem v družbi svojih prijateljev. Med potjo smo se pogovarjali o različnih stvareh in opazovali naravo. Približno na polovici poti smo nekaj minut počivali. Malo smo bili že neučakani, kdaj bomo prišli na vrh. Šli smo tudi mimo zvona želja. Nekateri so pozvonili in si kaj zaželeli. Končno smo prišli na vrh. Bili smo veseli, da nam je vzpon uspel. Zaradi utrujenosti smo se posedli in pojedli malico. V trgovini sem kupil nekaj sladkarij zase in za svojega bratca.

Na povratku je bilo zelo zabavno. Všeč mi je bila hoja navzdol, saj smo razigrano skakali in tekli. Spodaj nas je čakal avtobus. Med vožnjo smo se smejali in šalili.

Ta športni dan mi je bil všeč, ker sem bil s sošolci v naravi in ker smo se pogovarjali in smejali.

Jure Novak, 4. b

(Skupno 208 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost