SOCIAL MEDIA IN THE CLASSROOM / DRUŽABNA OMREŽJA V UČILNICI

Poročilo z izobraževanja v Barceloni – Sabina Kavšek in Petra Plavšić

Med poletjem sva se Sabina Kavšek in Petra Plavšić udeležili izobraževanja z naslovom »Social Media in the Classroom« oz. Družabna omrežja v učilnici preko organizacije Europass Academy of Creativity. Izobraževanje je potekalo v terminu od 10.–16. 7. 2023 v Barceloni.

Razlogov za izbrano izobraževanje je bilo več: kot profesorici angleškega jezika opažava, da je uporaba družabnih omrežij v zadnjih letih v strmem porastu in sva skozi izobraževanje želeli pridobiti znanja oz. veščine ter spretnosti za smiselno vnašanje družabnih omrežij v učilnico in h pouku.

Skupinskega izobraževanja na to temo sva se torej udeležili skupaj s štirimi učitelji iz Grčije, enim iz Italije, enim iz Madžarske in še z dvema Slovenkama. Naša predavateljica je bila ga. Mariarita Pretolani, ki je tudi sicer učiteljica po poklicu. Učitelji, ki smo se seminarja udeležili, smo prišli iz različnih okolij: iz Madžarske zasebne šole, kjer imajo »Samsung room« in eno najbogatejših šolskih knjižnic na Madžarskem, urejene, nove prostore in manj učencev v razredih, iz Italijanske šole za srednješolce in odrasle, kjer je družbena struktura sestavljena iz marginalnih skupin, kot so imigranti in zaporniki, iz grške srednje šole, katere struktura so dijaki iz nespodbudnega socialnega okolja, kjer je tudi veliko kriminala. Skratka, skupina je bila izredno raznolika in eni od drugih smo se lahko zelo veliko naučili.

CILJI našega izobraževanja so sicer bili: kako razumeti socialna omrežja in kako jih vključiti v pouk, IKT tehnologija kot del pouka brez pretiravanja in zavedanje, kako pomembno je psihološko znanje učiteljev za uporabo socialnih omrežij v razredu. Vsak dan sproti smo cilje dosegali skozi različne dejavnosti, ki so vključevale veliko pogleda navznoter, v samega sebe. Tako smo denimo vsak dan začeli s socialnimi igrami, skozi katere smo povedali kako se počutimo, kako se vidimo, kaj menimo, da zmoremo in česa ne. Te aktivnosti so bile načrtno izvedene na analogni način, torej brez uporabe IKT: uporabljali smo svinčnik in papir, sestavljali svoje počutje iz Lego kock, zapisovali ideje na tablo, izdelovali kolaž, se sprehajali v naravi ipd. Ideja za izvedbo teh dejavnosti je bila ravno v tem, da bi morali veliko poudarka učitelji v razredu nameniti tudi zdravju in počutju naših učencev in njihova čustva ter mišljenje aktivirati tudi skozi uporabo rok in tega, kar lahko naredijo z rokami.

Skozi izobraževanje pa smo seveda pridobili kar nekaj znanja tudi s področja družbenih omrežij, in sicer smo začeli s statistiko: aprila 2020 kar 3,81 milijard ljudi uporabljalo socialna omrežja, najbolj priljubljen še vedno Facebook za starejše, za mlajše bolj Snapchat, TikTok in Instagram. V letu 2019 je povprečen uporabnik socialnih omrežij te uporabljal 1 h 19 min na dan. Samo na Instagramu ljudje v povprečju naložijo 100 milijonov slik in videov. Na tem mestu smo spregovorili o tem, da bi bilo smiselno učence opozoriti na statistiko in jih opozoriti tudi na zlorabe v zvezi z dostopnostjo podatkov.

Pomemben del izobraževanja je bil torej tudi poudarek na varni rabi družbenih omrežij. Tu je bilo izpostavljeno, da je bistvenega pomena pri zagotavljanju varnosti otrok sodelovanje in pogovor vseh udeležencev – staršev, učiteljev in učencev: nujna je omejitev rabe IKTja v zasebnem življenju, za čemer morajo skupaj stati starši in učitelji. Poleg tega smo kar nekaj časa namenili tudi spoznavanju oblik spletnega nadlegovanja in spopadanja z njim: spletno nadlegovanje je vseprisotno, poimenujemo ga glede na to, kjer se dogaja. Poznamo t. i. »e-bullying, sms bullying, mobile bullying, online bullying, digital bullying, internet bullying,« omenili smo tudi primer modrega kita (The Blue Whale Phenomena).

Za uspešno preprečevanje spletnega nasilja mora učitelj posamezne situacije spremljati, opazovati, oceniti potrebo po vpletenosti sebe ali staršev, predvsem pa vzpostaviti varno in pozitivno okolje, v katerem se učenec/žrtev počuti dovolj dobro, da svoje težave zaupa. Za to je potrebno dodatno izobraževanje učiteljev in učencev ter staršev. Pomembno je bilo tudi vedenje, kako se odzvati na spletno nasilje. Prejeli smo naslednja navodila: Ukrepati je potrebno takoj! Ločiti je potrebno vpletene otroke in vsem zagotoviti varnost! Poskrbeti za duševno zdravje vseh vpletenih! Ostati moraš miren in se primerno odzvati ob reševanju (brez kričanja, obtoževanja …). Pogoste napake, s katerimi se srečujemo: ignoriranje nasilja – otroci pogosto ne znajo rešiti težav brez pomoči odraslih; poskušanje hitrega reševanja problema – potreben je čas in veliko pogovorov; prisiliti otroka, da javno pove kaj je videl – otroci potrebujejo občutek varnosti in javno težko povedo kaj se je zgodilo.

Poleg pomembnosti izobraževanja za učitelje in starše smo veliko govorili tudi o učiteljih in o tem, kako pomembno je, da so tudi učitelji v koraku s časom. Govorili smo o lastnostih učitelja 21. stoletja. Povzetek: družba se spreminja in tudi učitelj se MORA spreminjati z njo! Poučevanje je drugačno in mora biti drugačno, učitelj pa naj bi bil osredotočen na učenca; učenci pri pouku sodelujejo aktivno kot režiserji in soustvarjalci; uporaba novih spretnosti in tehnologij je nujna: »GO GLOBAL, BE SMART (use SMARTPHONES), BLOG, GO DIGITAL«;  učitelj naj SODELUJE in si s kolegi IZMENJUJE informacije (Twitter, Viber, Whatsapp …), se POVEZUJE (ljudje iz drugih držav, kultur … Izmenjava s Francijo) in naj učenje spreminja v PROJEKTNO UČENJE. Ves čas se mora učitelj izobraževati, ne gre le za učenje računalniška jezika (kodiranje), pač pa tudi za odnos, ki ga s tem izkazuje – da prenese zgolj uporabo aplikacij v nek smiseln okvir znotraj pouka.

Pri pripravi tovrstnega gradiva za učence ni odveč previdnost pri oblikovanju spletnih aktivnosti. Bistvenega pomena je zastavitev ustreznih ciljev, torej odgovor na vprašanje: »kaj se moji učenci lahko s tem naučijo?« – ob tem je nujen pogovor o tem, kaj je (ne)sprejemljivo in kako se česa lotiti. Socialna omrežja namreč mladim pomagajo deliti svoje življenje in slediti življenju vrstnikov; aplikacije jim pomagajo pridobivati informacije o svetu, zato je prav, da jih znajo uporabljati ustrezno in da jih uporabljajo za določen namen tudi v okviru šolanja.

Ob pogovoru o tem, ali je uporaba družbenih omrežij koristna ali ne, smo znotraj enega izmed naših srečanj izvedli tudi kratek brainstorming: ugotovili smo, da je negativnih dejavnikov morda več količinsko, vendar pa so pozitivni vsebinsko prevladali:

Negativni dejavniki: povečalo se je nadlegovanje med učenci preko spletnega nasilja; veliko lažnih novic; mladi ljudje slabše komunicirajo v resničnem življenju; mladi ljudje manj berejo; nekateri otroci so izolirani / so se izolirali; odvisnost od interneta; slabši vid, motnje pozornosti; ni več zasebnosti (nepremišljene objave); diskriminacija med mladimi (iz kje izhajajo); diskriminacija – nimajo vsi možnosti dostopa do interneta, telefona, računalnika; nimajo vsi znanja za uporabo IKT.

Pozitivni dejavniki: veliko informacij v kratkem času; nadgradnja znanja angleščine; povečanje IKT znanja; spoznavanje sveta (tudi če nimaš možnosti potovanja); lažje razumevanje sveta okoli tebe – virtualni muzeji, virtualna resničnost; spletne vaje in ogromno znanja (če ne moreš hoditi v šolo); komunikacija z ljudmi iz vsega sveta; nove spretnosti (npr. »youtube – how to« …).

Na podlagi ugotovitev smo poiskali primerne dejavnosti in raziskovali aplikacije ter spletne strani, ki jih lahko učitelji uporabljamo v razredu. Spodaj je navedenih nekaj uporabnih povezav:

  1. Youtube za ustvarjanje video blogov oz. vlogov, iskanje podatkov oz. načinov, kako izdelati kaj: https://youtube.com/
  2. Google experiments za učenje skozi igro: https://experiments.withgoogle.com/
  3. Ustvariti lažen Facebook profil – npr. predstavljaj si, da si Krištof Kolumb (dodaš prijatelje, napišeš dogodke, si dopisuješ, … uporabljaš znanje in IKT): https://www.classtools.net/FB/home-page
  4. Različne strani za še kakšno drugo uporabo v razredu (izbira imena, nastavitev jakosti klepeta učencev, didaktične igre za vse predmete):https://www.classtools.net/
  5. Pinterest za ustvarjanje lastne zbirke/kolaža na temo, ki jo določi učitelj.
  6. THINGLINK za ustvarjanje profila in nato uporabo orodja za izdelavo interaktivnih slik in videov: https://www.thinglink.com/
  7. QUIZIZZ (ali Kahoot) za ustvarjanje kvizov za učence, lahko jih ustvarijo tudi oni sami: https://quizizz.com/, https://kahoot.com/
  8. PADLET: učitelj je urednik strani, učenci pa dopolnjujejo „steno“ s svojimi slikami, stavki: https://padlet.com/
  9. Fotografija: učenci dobijo navodilo, da morajo fotografirati enak predmet z različnih zornih kotov, s čemer spoznavajo tudi empatijo; lahko prejmejo navodilo, da fotografirajo detajl objekta/predmeta/človeka, nato pa to isto stvar fotografirajo v celoti in ostali učenci iščejo, kje je ta detajl; lahko ob fotografiji učenci pripovedujejo zgodbo v smislu, da je fotografija začetek zgodbe ali pa njen konec ipd.

S fotografiranjem oz. zgornjimi aplikacijami / stranmi / dejavnostmi se da ustvariti zares veliko dejavnosti v različne namene pri različnih predmetih. Nujno pa je potrebno učence pred tem opozoriti na zasebnost in se z njimi pogovoriti tudi o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne.

O tem, kako pomembno je ravno krmarjenje med poznavanjem družabnih omrežij in njihovo smiselno rabo pri pouku, smo udeleženci poslušali ves čas izobraževanja. V splošnem bi lahko povzeli, da je bilo znotraj izobraževanja veliko poudarka na tem, da je za napredek in uporabno znanje učencev ter dijakov nujno potrebno uporabljati orodja IKT in družabna omrežja pri pouku. Vseeno pa mora uporaba digitalne tehnologije biti zmerna in moramo učitelji ves čas stremeti k temu, da učenci skozi rabo IKT orodij o svojih nalogah razmišljajo in pri tem združujejo znanje z različnih področij. Vodilo uporabe družabnih omrežij v učilnici naj bi torej bila zmernost na eni strani in jasno zastavljeni cilji uporabe na drugi strani.

(Skupno 29 obiskov, današnjih obiskov 2)
 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost