POMLAD

Kdaj bo prišla pomlad,
ki se zdi kot zaklad?
Takrat bodo ptički peli
in žvrgoleli,
ko bo prišla pomlad.

Pomlad se je zbudila,
se veseli je svet,
nas je v rože odela
in nam bo lepo pesem pela.

Pesem pojejo nam ptički,
toplo pesem nam pojo,
da zajame ves svet in  celo nebo.

Žal pomlad bo minila,
hitro nas bo zapustila
in pustila le pesem lepo,
a preden bo spet prišla,
bo zima vrgla vsaj eno kepo.

AVTORICA: Lučka Perme
RAZRED: 4. b

 

NARAVA

Zazri se tja gor v višave,
naše matere narave.
Še posebej danes, ker je zelo lepo,
saj na tisoče zvezd je nasulo nebo.
Luna sije,
najbolje pa se jo vidi, kadar dež ne lije.
Ta noč zato je res posebna,
za lepe spomine pa še kako pomembna.

Narava! to prelepo čudo,
kjer izkopljejo zlato rudo.
Spominja nas na zvezdice zale,
pogled nanje nam pove, da so zelo male.
Zvečer naše očke so trudne,
zjutraj pa seveda že budne.
Sončni vzhod in zahod sta zelo barvita,
za fotografijo pa kot ulita.

Lahko smo veseli, za kar imamo,
da se na travniški zelenici igramo.
Da nabiramo cvetja,
tudi sredi poletja.
Po gozdu se sprehajamo,
Se na dogodivščine podajamo.
Občudujemo zanimivosti narave,
četudi so zelo stare.

Narava je neprecenljiva,
v njej pa kar precej živali prebiva.
To dogodivščina je prava,
ta naša narava.
Vanjo se podajamo
in lepih spominov ostajamo.
Narava je vsak letni čas čudovita,
je mamljivo barvita.

AVTORICA: Miša Mehle
RAZRED: 7. a

 

ŽIVLJENJE VELIKEGA PESNIKA

»O Vrba! srečna, draga vas domača«,
kjer hiša Prešernov’ga stoji očeta …
Leta 1800 je Franceta v Vrbo pripeljalo,
kasneje pa ga življenje v Ljubljano zapeljalo.
Tam Matijo Čopa je spoznal,
ki žalostno v Savi je končal.
»Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
ob petju in plesu bile so vesele.
Najlepša poetu je Julija b’la,
saj zaljubljen je bil vanjo iz srca.
Sonetni venec je njej posvetil,
na koncu pa se z njo je drug poročil.
Napisal pesmi je več kot sto,
vse zvenijo prelepo.
Ena od njih je naša himna,
ki že dolgo ni več anonimna.
Zdravljico in Prešerna poznamo zdaj vsi,
saj boljšega pesnika za Slovence ni.

AVTORICA: Tinkara Repovž
RAZRED: 7. b