Ta čudovit in na Norveškem pogosto izrečen pregovor bi lahko prevedli v ‘Celo junak ne more preživeti brez hrane.’

Na najinem izobraževalnem obisku namreč poleg učnega procesa in dela pri pouku opazujeva tudi potek dneva na šoli. Njihov šolski dan se prične ob 8.25, do takrat pa večina otrok počaka zunaj, na prostem, kjer se družijo, pogovarjajo in igrajo ne glede na to, kakšno je vreme. Ko pridejo v šolo, se pripravijo na pouk v matičnih učilnicah. V tukajšnjih šolah nimajo šolske kuhinje, zato si prav vsi učenci in učitelji morajo svojo malico prinesti s seboj. Po prvi uri, ki je dolga 60 minut, gredo spet na igrišče, sledi druga ura in nato malica, ki jo pojejo v razredih. Vsi imajo s seboj vsaj en kos sadja ali zelenjave.

Vsaka učilnica je opremljena z interaktivno tablo in vsak učenec ima svojo tablico ali prenosni računalnik – mlajši učenci imajo tablico, starejši pa prenosnik, poleg sodijo tudi slušalke. Zelo veliko berejo v vseh razredih, pri vseh predmetih in danes so imeli vsi 20 minut namenjenih tihemu branju.

V tretjem razredu sva bili priča zelo zanimivemu načinu poučevanja poštevanke, kjer so učenci s praktičnim prikazom iskali načine pridobivanja istega rezultata na številski tehtnici, nato so enak tip naloge naredili v pisni obliki, zaključili pa z interaktivnimi nalogami na svojih tablicah. Tudi midve sva preizkusili njihov program in skušali razvozlati nekaj matematičnih ugank.

Po končanem pouku smo s skupino učiteljev odšli v obmorsko mesto Risør, kjer so naju najprej odpeljali po gozdnih poteh spoznavat tipično obmorsko rastje, nato pa smo se spustili do morja, kjer sva v vodi opazili klobučnjake in bogat podvodni svet. Žal v akvarij, ki je v mestu, nismo uspeli priti, a kljub temu sva dobili vtis morskega življenja teh krajev. Sonce se je šele okoli devetih spustilo za hrib in še en dan na severu Evrope se je končal.   

(Skupno 114 obiskov, današnjih obiskov 1)